Soteska Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami ter arheološkimi lokalitetami Lorencon in grad nad Botačem.

Na severozahodnem robu Petrinjskega krasa, zahodno od Kozine, je flišno območje, ki se po površinskih pojavih in vegetaciji močno razlikuje od kraške okolice. Tu zbirajo vode Glinščica, ki se pri Žavljah izliva v Tržaški zaliv, in trije večinoma občasni potoki, ki ob stiku fliša z apnencem poniknejo pod Beko in Ocizlo. Porečje Glinščice po drugačnosti izstopa od okoliškega uravnanega kraškega sveta. Razgibanost površja je izjemna, pobočja se ponekod naravnost vrtoglavo spuščajo v dolino. Zaradi hitrega vrezovanja v mehko flišno podlago sta Glinščica in njen levi pritok Grižnik izoblikovala globoki in ozki dolini, ponekod pravi soteski. Glinščica marsikje teče tik ob strmih stenah nagubanih flišnih plasti. V zaporedju kaskad, malih slapov in tolmunov se prebija preko odpornejših plasti apnenčevega peščenjaka.

Pod Beko in Ocizlo je izjemno lepo razvit in ohranjen primer kontaktnega krasa, to je krasa, ki nastane na stiku vododržnih in vodoprepustnih kamnin. Potoki, ki zbirajo vode s flišnega hrbta med Beko in Ocizlo, ob stiku fliša in apnenca izginjajo pod zemljo. Nastal je Beško-Ocizeljski jamski sistem ali kot pravijo domačini Ociske jame. Vode, ki tu poniknejo v podzemlje, tečejo proti izvirom v Boljuncu onstran državne meje. Poleg jam in brezen je tu še cela vrsta slikovitih naravnih pojavov – soteska, naravni most, slap na ponoru … Drugačna sestava tal v porečju Glinščice ustvarja drugačne življenjske razmere od tistih, ki vladajo na bližnjem kraškem svetu. Drevje in grmovje je že povsem preraslo nekdaj skrbno obdelane kulturne terase. Ozka dolina s strmimi bregovi je skoraj povsem porasla s pionirskim gozdom. Na osojnih legah in v strminah je gozd starejši. Območje je življenjski prostor raznolikemu živalstvu in rastlinstvu z mnogimi ogroženimi vrstami. V potoku Glinščica je bil najden primorski koščak ali koščenec (Austropotamobius pallipes), ki na gosto poseljuje območje. Zaradi koščenca in drugih vrst, ki so ogrožene tudi v evropskem merilu, je območje Glinščice vključeno v omrežje Nature 2000. Slapovi in tolmuni s čisto vodo v obeh potokih ter gozdnatost območja dajejo vtis nedotaknjenosti in divjine. Samo zelo pozorni obiskovalci opazijo sledove nekdanje človekove prisotnosti. To so ostanki razvalin nekdanjih mlinov na Glinščici, v večji oddaljenosti od struge pa suhozidi in izravnave terena, ki kažejo na nekdanje kulturne terase. Ti kraji so bogati s kulturno dediščino. Arheološki najdišči Grad nad Botačem in Lorencon sta kulturna spomenika znotraj meja krajinskega parka.